Ni ga obiskovalca, ki bi ga koncert ansambla Naveza pustil ravnodušnega

Preteklo nedeljo je bil velik dan za ansambel Naveza, saj so fantje z velikim koncertom in izidom 4. zgoščenke, obeležili prvo desetletje uspešnega delovanja. Če povzamemo besede voditeljice večera Maje Oderlap, je za Tadejem, Bojanom, Juretom in Mitjem deset let navezanosti, lepih doživetij, odmevnih uspehov in nenazadnje, deset let odrekanj za dobro njihovih številnih poslušalcev. Za ansamblom Naveza je nemalo festivalskih uspehov, med katerimi je zadnji in najbolj odmeven prav gotovo zmaga na festivalu »Slovenska polka in valček 2016«, in sicer z valčkom »Če lahko bi me slišala«.

Prav z refrenom omenjene skladbe, ki sta ga zaigrali dve mladi violinistki, se je koncert tudi pričel. Nabito polna Športna dvorana Slovenj Gradec, je bila v pričakovanju mnogih presežkov in prepričani smo, da so gostitelji obiskovalce več kot navdušili. V pesmi in besedi so spletli zgodbo. Zgodbo o življenju, ki se začne z rojstvom in konča s smrtjo, vmes pa so številna zanimiva obdobja.

Koncert bi lahko poimenovali tudi “večer medgeneracijskega sodelovanja”, saj se je na odru zvrstilo veliko število nastopajočih. Od tistih najmlajših, do legendarnih izvajalcev, ki so Navezi vzor. Gostitelji so bili ves čas skorajda na odru, z njimi pa so nastopili: Ansambel Vikend, Nemir, in Otroški pevski zbor 2. osnovne šole Slovenj Gradec v »Venčku za mame«, igrali in prepevali so najmlajši, a zelo nadobudni muzikantje Nejc Kralj, Marcela, Laura Fras, Marko in Miha Zagmajster. Ansambel Jureta Zajca še vedno trdi »Tretja je prava«, Klapa Skala pa »Tri dni sem jo ljubil«. Unikat »Kar je moje, je tvoje«, slišali pa smo nekaj skladb, ki bi jih lahko uvrstili med ponarodele, kot na primer »Zaradi pesmi«, v izvedbi ansambla Smeh, »Vesela polka, vince in pesem« sta zapela Urška Lužar in Jure Mlinšek, kot tudi »Preveč je belih rož«, »Dekle iz Ribn’ce« pa Veseli Štajerki Loti in Vida… Uživali smo ob Bratih Poljanšek in venčku njihovih, pa ob »Venčku Fantov z vseh vetrov«, kako drugače, kot z Navezo in Modrijani, pri »Venčku Avsenikovih pa je na oder stopil Ansambel Rosa, ki je valček »Kadar bom vandral« izvedel skupaj s Kvartetom Svit. Petka je še en odličen kvintet brez katerega ni šlo na odru, kakor tudi ne brez Primorskih fantov in njihove plesoče Ivice.

Na odru je bilo toliko pestrega dogajanja, da je to težko povzeti le v nekaj stavkih. Kot že zgoraj omenjeno, smo se z glasbo sprehodili skozi različna življenjska obdobja, zato ni manjkalo viž o mamah, prijateljih, glasbi, ljubezni in nenazadnje o slovesu. Ob sklopu slednjih, se je marsikomu orosilo oko. Na tem mestu gre posebej izpostaviti balado »Ko mene več ne bo«, kjer je Jure Mlinšek ob spremljavi Franja Oseta s svojo čutno in prepričljivo interpretacijo ganil vso dvorano. K temu velja dodati še zborček »Mi smo mi« in Sašo Voler v popevki »Malo miru«, plesalke in še kup gromkih aplavzov, vriskov, ki jim ni bilo videti konca ter lepih občutkov, ki nas bodo prevevali še dolgo.

Je pa deset let delovanja lahko prelomnica in čas za spremembe. Pri ansamblu Naveza se je zgodilo prav to. Na koncertu je namreč glasbeno pot z njimi sklenil dosedanji kitarist Bojan Fras. To je bil zagotovo najbolj čustven trenutek večera, ko so bili vidno ganjeni tako Jure, Bojan, Mitja in Tadej, kot tudi vsi prisotni pod odrom. V sklepnem delu prireditve se je Navezi na odru pridružil novi član Iztok Halužan. Prenovljeni ekipi želimo predvsem, da bi obdržali visok nivo kvalitete, pozitivno energijo in ohranili prijateljstvo, ki bo obrodilo še nešteto lepih viž. Sicer pa glede na to, da pridno skrbijo za podmladek, ki smo ga prav tako videli na odru, obstaja, če gre verjeti reku, da »jabolko ne pade daleč od drevesa«, velika verjetnost, da bo šla Naveza iz roda v rod!

Anja Smogavec